O nas

Prodaja dreves

V sklopu Vrtnega centra se nahaja velika vrtnarija z drevesnico. V drevesnici so naprodaj drevesa iz zaloge, ki so posajena v lonce in dobro ukoreninjena. Mnoga drevesa so med gojenjem vsaj dvakrat ali trikrat presajena z namenom, da se korenine najbolj optimalno razvijejo. Bogat koreninski sistem predstavlja kvalitetno sadiko in je zelo pomemben pogoj za dobro nadaljnjo rast takega drevesa na vašem vrtu. Nekatera drevesa, predvsem večja ali starejša, imajo korenine v koreninski grudi, ki je lahko ovita v juto ali kovinsko mrežico in tvori koreninsko balo. Drevesa z dobro razvitim koreninskim sistemom in koreninsko grudo je mogoče saditi skozi vse leto, dokler tla globoko ne zamrznejo.

V drevesnici so na zalogi okrasna in parkovna drevesa listavcev in iglavcev. Med listavci so na zalogi tudi zimzelena drevesa, za katere je značilno, da listov pozimi ne odvržejo.

Na zalogi so drevesa za vse namene uporabe. Veliko je hitrorastočih vrst dreves, različnih velikosti, ki vam v kratkem času napolnijo vrt in nudijo obilo sence. Izbirate lahko med drevesi, ki so primernejša za majhne vrtove in atrije in drevesi za drevorede, parke ter večja zemljišča. Mnogo je zelo dekorativnih dreves z oblikovanimi krošnjami in drevesnimi oblikami. Med njimi lahko nekatera dolgo dobro uspevajo v omejenih prostorih ali loncih.

Pogosto se pri manjših vrtovih in atrijih odločimo za sajenje dreves, ki imajo krošnjo cepljeno na neki višini. S tem omogočimo razrast krošnje na točno določeni višini. Na ta način dosežemo nižjo rast drevesa od istovrstne naravne oblike. Oblikovana drevesa so lahko tudi ozkorastoče stebričaste oblike dreves, nekatera okrasna drevesa pa so povešava in rastejo v prevešujočih oblikah. Možno je izbirati tudi med večstebelnimi oblikami dreves, npr. večstebelna breza (Betula utilis jacquemonti) ali trokrpi javor (Acer buergerianum). Vsa ta pestrost oblikovanih dreves omogoča mnogo pristopov za izdelavo vrtnih efektov z rastlinami, ki imajo omejeno rast.

Več o najbolj iskanih vrstah hitrorastočih dreves in drevesih za senco najdete v naši Ponudbi rastlin.

Japonski javorji predstavljajo široko skupino nižjih dreves. Odlikujejo jih barviti lepi listi, katerim barva se lahko med vegetacijo spreminja. Razraščajo se lahko v grmasti obliki, drevesasti ali plazeči obliki. Nekateri imajo krošnjo na določeni višini debla, krošnja pa se povešavo širi. Več o posameznih sortah japonskih javorjev si lahko preberete na povezavi Ponudba rastlin/japonski javorji.

V drevesnici vam lahko svetujemo, katere vrste dreves so primernejše za saditev v lonce in korita. V lonce je možno posaditi tudi velika drevesa. Na ta način si boste ozeleniti teraso in si ustvarili prijetno senco in bivalno okolje.

Nekatere vrste listavcev in iglavcev so primerne kot rastline za žive meje in zelo dobro prenašajo rez. Z redno nego in pravilnim obrezovanjem si lahko ustvarimo lepo živo mejo. Živa meja predstavlja naravno bariero med našim vrtom in okolico, ki naj bi nam služila skozi vse letne čase. V tem primeru se odločimo za zimzeleno živo mejo, pri čemer lahko izbiramo med različnimi vrstami iglavcev kot so npr. različne ciprese (Cupressocypari leylandii, Thuja occ. Brabant..) ali tise (Taxus media Hicksii ali Taxus media Hilli). Veliko možnosti za zimzeleno živo mejo dajejo zimzelenih listavci. Podrobnejše opise o različnih sortah rastlin za žive meje najdete na naši Ponudbi rastlin/rastline za živo mejo. Tudi sadike za žive meje, ki so dobavljive v loncih lahko sadimo skozi celo leto. V pomladnem in jesenskem času so tako listopadne kot zimzelene sadike za živo mejo dobavljive brez koreninske grude in jih imenujemo puljene oz. gole korenine. Take sadike so lahko cenejše od ulončenih rastlin, vendar sajenje spomladi in jeseni zagotavlja dobro ukoreninjanje.

V drevesnici in vrtnariji na Rudniku si lahko ogledate primere posajenih avtohtonih in zelo trpežnih živih mej, to so na primer živa meja iz belega gabra (Carpinus betulus) ter rdeče bukve (Fagus syl.Atropunicea) in zelene bukve (Fagus sylvatica). Te žive meje dobro prenašajo za naše klimatske razmere in praktično nimajo škodljivcev.